Svetloba prihodnosti je v sočutju

Se še spomnite kaj je o življenju rekel Forest Gump? Da je kot škatla bonbonov in nikoli ne veš kaj boš dobil. No, nov november bo tak. Zavit v meglo, tih, hladen navzven, a znotraj še kako živahen, poln presenečenj s sladkimi in grenkimi priokusi. Lahko nas je strah zagristi vanj, lahko pa se prepustimo in po doživetju sodimo ali je bil pod, nad ali po pričakovanjih. Na koncu bo vseeno, ker bo že mimo, a v december bomo odnesli tisto na kar se bomo novembra osredotočali.

Strašili nas bodo iz zaslonov, saj so pri tem precej vztrajni, a vsak zaslon ima nekje tipko. Ta tipka vam lahko obrne glavo na bolje, saj boste izven zaslonov opazili naravo, otroke in sebe v drugačnem razpoloženju. Aljoša Bagola se v svoji knjigi modro poigra s strahom in pravi:" Ko nas je strah, črke te besede premečimo v hrast in rastimo pogumno, trdno in ponosno.".

Ko smo prestrašeni nimamo moči premeta v hrast, zato potrebujemo sočutne ljudi. Torej bodimo sočutni do drugih in prosimo za pomoč, da zlezemo iz vrtinca prestrašenosti. Tak zgled smo dolžni otrokom, da bodo verjeli v dobro na svetu. S sočutjem bomo pa tudi sami kar naenkrat opazili svetlobo prihodnosti tudi takrat, ko bo le ta skrita v škatli bonboniere ali za novembrsko meglico.  

Tina Merčnik, ravnateljica