»Zrak je bil mehak in topel, dišal je po bezgovih cvetovih; sonce je sijalo skozi zelene liste, in vse je bilo, kakor da se svet prebuja v novo življenje. Ptice so pele, otroci so se smejali, in srce je postajalo lahko in veselo.
Otroci so tekali po vrtu, smeh jim je zvenel med drevesi, sončni žarki pa so se igrali v njihovih laseh; vse je bilo tako lahko in veselo, kakor da ne obstaja nobena skrb.«
Citata iz pravljice Bezgova mati, Hans Christian Andersen
Naj bodo tovrstni prizori utrinki naših in vaših vsakdanjikov. Narava se nam ponuja, otroci imajo veselje v sebi, odrasli pa smo tisti, ki omogočamo, da vsaj za hip ne obstajajo skrbi, le pomladno veselje in življenje samo. Imamo moč, imejmo tudi voljo in zavezo, da delamo svet lep.
Tina Merčnik, ravnateljica
