Začetek marca nas narava razvaja v toploti in pomladni lepoti. Ptice žvrgolijo, drevesa brstijo, regrat se ponuja, cvetlice nam lepšajo pogled. Močna energija prihaja, nas obdaja.
Obenem se čuti teža odraslega sveta, sveta v katerem se zdi, da je ljubezen zgrešila ljudi. Pa ni. Ljubezni je veliko, v vsakem od nas, v vsakem od njih, onih tam gori in tam doli, v sosedih in sodelavcih. Enaki smo bolj kot nam dopovedujejo veljaki in mediji. Vsi smo pod kožo krvavi in posledično čutimo potrebo po lepem, dobrem, mirnem, ljubečem.
Črpajmo iz prebujajoče se narave. Povežimo se v dobri energiji. V pozdravu, objemu, pomoči drug drugemu, klepetu ali skupnem sprehodu. Vredno je. Vredno za nas, še bolj pa za naše otroke, ki morajo rasti v zavedanje, da je svet ljubeč in se lahko zanesejo na nas odrasle. Naredimo jim ljubeče okolje, kjer so slišani, a hkrati usmerjeni v vrednote, ki gradijo skupnost. Učimo jih opaziti regrat na travi in slišati ptice v grmu. Odrasli se pogovarjajmo z njimi in bodimo jim zgled, ko se pogovarjamo s sosedi, sorodniki in sodelavci.
Otroci so vredni naše posebne pozornosti. Vredni so našega časa, vseh oblik ljubezni in ob tem tudi postavljanja meja, kar jim daje varen okvir, da zdravo rastejo v družbo in prelepo naravo.
Tina Merčnik, ravnateljica
